Prišla je pomlad in z njo bujna rast trave. Okolica je zahtevala urejanje in z vikendi, namenjenimi počitku, je bilo konec. Po službi sva se z možem vsak popoldan posvečala okolici hiše.
Jaz sem počasi načrtovala zasaditev na vrtu, mož pa je obrezoval drevesa in čistil še ostanke jesenskega listja. Pričela se je tudi prva košnja trave in opazila sem, da stara kosilnica ne deluje ravno dobro. Mož jo je večkrat ugašal in sproti nekaj popravljal; vsak dan je bil slabše volje, ko jo je pripeljal iz garaže. Težave so se začele že pri vžigu, saj se je moral vedno namučiti, da je motor vžgal. Tudi pogled na neenakomerno pokošeno travo ni bil zadovoljiv.

Mož jo je čedalje težje upravljal, dokler ga nisem vprašala, ali je vse v redu. Redkobesedno je odkimal in kosil dalje. Nekega dne je rekel, da bova morala kupiti novo kosilnico. Ta stara kosilnica je očitno že dotrajala. Namesto da bi si z njo olajšal delo in prihranil čas, je bilo ukvarjanje z njo pred vsako košnjo zelo mučno. Razmišljal je o popravilu. Nože je sicer že nabrusil, a to ni bilo krivo. Strinjala sem se z njim; on bo že vedel, kdaj kosilnica ne deluje več.
Skupaj sva šla v specializirano trgovino z vrtnim orodjem in si ogledala različne kosilnice. Ugotovila sva, da je najina kosilnica res odslužila svoje. Na voljo so bile sodobne električne kosilnice, novi modeli baterijskih kosilnic ter še vedno priljubljene bencinske različice za večje in zahtevnejše terene. Prodajalcu sva podrobneje opisala naš teren okoli hiše in ga prosila za nasvet. Zopet sva izbrala električno kosilnico, tokrat novejšo in zmogljivejšo. Ima koš za travo, kar prihrani čas čiščenja, in dodatek za mulčenje, ki ga bova poleti uporabljala kot naravno gnojilo trate. Košnja je zdaj enakomerna, vžig zanesljiv, delo pa hitreje opravljeno.